© 2018 by Storz & Other members

Photos and other material are protected with angry and hungry dogs.

Obisk poligona 3kraji


Fotoreportaža

Dvanajstega februarja letos smo se odpravili na obisk k primorskim kolegom iz kluba Trije kraji.

Kot ponavadi smo se zbrali na Dolgem mostu v sestavi tri 110-ke (Igor, Zdravc z ženo in sinom ter brata Aljaž in Matevž), ena 90-ka (Primož), en RR Classic (Uroš) in en Discovery (ToCi). Po krajši debati in po ugotovitvi, da smo zbrani vsi, ki smo imeli namen priti, sta Igor in Aljaž razdelila zemljevide in opise poti. Po pregledu navodil in zemljevida smo se odločili, da proti cilju krenemo v treh ekipah v polurnih intervalih.

Prvo ekipo sta sestavljala Uroš in Primož, drugo Zdravc z družino in ToCi, tretjo pa Igor, Aljaž in Matevž.

Do Kozine smo »pridrveli« s povprečno hitrostjo 100 km/h, nakar smo pot nadaljevali po stari cesti k morju do vasi Prešnica. V Prešnici smo zavili direktno po makadamu na planoto nad Črnim Kalom, kjer se je začel lepši del poti. Med električnimi pastirji nas je pot nato vodila preko Velikega Krasa proti vasi Črnotiče.

Tik pred vasjo smo zavili proti Kraškemu robu, kjer smo bili dogovorjeni za krajši počitek. Ker smo se zmenili ob tamkajšni anteni, ki pa s ceste ni vidna, bi zborno mesto kmalu prevozili. Ker se je prva ekipa odločila za kavico že na avtocesti, smo na dogovorjeno mesto prvi prišli člani druge ekipe. Prva ekipa, ki je očitno hotela nadoknaditi izgubljeni čas, je zaradi slabega spremljana dogodkov okoli sebe zborno mesto zgrešila. Zadevo smo rešili s pomočjo novodobne telefonske tehnologije in tako smo kmalu vsi uživali v prekrasnem razgledu z vrha Kraškega roba.

Z zborne točke smo pot nadaljevali v konvoju, ki ga je vodil Igor. Na vrsti je bil namreč najbolj razburljiv del začrtane poti proti poligonu, in sicer krožni odsek po Kraškem robu. Pot smo nadaljevali proti vasi Podpeč, ki je speljana po zelo ozkem makadamu, ravno dovolj za en avto, srečanje z motoristom je marsikje nemogoče, da ostalih motornih vozil sploh ne omenjam. V Podpeči smo po daljšem času spet zapeljali na asfalt, ki nas je vodil do vasi Loka. V Loki smo se obrnili proti cerkvici sv. Cecilije, nadaljevali mimo nje po kolovozu v že kar zanimiv klanec. Ker nam je Igor malenkostno pobegnil in ker nihče ni bral navodil, smo zašli.

Po uspešnem obračanju smo pot nadaljevali v začrtani smeri navzgor po dokaj strmem in zelo ozkem klancu. Pot je vodila pod železnico in na drugi strani močno desno. in Zdelo se je, da bomo ponovno prečkali tire. Izkazalo pa se je, da je skrb zaman in da cesta takoj za grmovjem zavije ostro v levo – stran od proge. Po še nekaj prevoženih višinskih metrih smo krožni odsek zaključili pred vasjo Podpeč.

Tukaj nas je zaradi družinskih obveznosti zapusti Uroš, tako da smo pot nadaljevali štirje Defi in en Disco.Vrnili smo se torej v vas Podpeč in pot nadaljevali po asfaltu, nato pa po kolovozu proti Hrastovljam, kjer se nam je pogled ustavil na cerkvici sv. Trojice, katere znamenitost je svetovno znana freska Mrtvaški ples. Iz Hrastovelj smo jo mahnili proti Kubedu. Kolovoz je bil ponekod kar zahteven oz. bi bil v dežju verjetno težko prevozen zaradi odsekov z pretežno ilovnato oz. glineno podlago, ter bočnim naklonom.

V Kubedu smo korajžno zavili v slepo ulico in pot nadaljevali po kolovozu v pošteno strm klanec s kar precejšnimi vodnimi kanali. Pot smo nadaljevali po hribu navzgor proti gostilni Mohoreč. Nato je sledil nekaj deset minut dolg asfaltiran del poti do offroad poligona.

Po prihodu na poligon smo počakali na člane offroad kluba »Trije kraji«. Prvi se je na poligon zapeljal domačin, ter dokazal, da luže niso tak problem, kot je bilo videti na prvi pogled. Kmalu zatem smo se že vsi zagnano vozili po poligonu in testirali naša znanja in primernost obutve našil ljubljenčkov.

Ker smo imeli prekrasen sončen dan, se je zemlja površinsko odtajala, kar je povzročilo zelo spolzko oz. blatno podlago. Bolj strmi klanci, ki so v suhih razmerah verjetno prevozni b.p., so nam povzročali kar nekaj preglavic, prevozili pa so jih le redki.

Zanimivo je bilo tudi na delu z bočnim nagibom, ki je bil za povrh vsega na začetku še zelo spolzek. Svojevrsten izziv so bile tudi kratke grbine z zaključkom v nekaj metrov dolgi in do 40 cm globoki luži.

Druženje smo zaključili s poznim kosilom v gostilni Trije lovci, ki je blizu poligona.

Ko smo se okrepčali, smo se odločili za individualno pot proti domu. Večina nas se je odpravila proti domu po avtocesti, le Aljaž in Matevž sta se odločila, da se proti domu vrneta po stranpoteh in da preskusita še par variant okoli Kraškega roba.

Brod, 18.02.2006

3k-01
3k-04
3k-02
3k-05
3k-07
3k-13
3k-09
3k-10
3k-11
3k-12
3k-08
3k-03
Show More