Sekcija Freelanderjev na Pohorju 

 
Ker smo med zadnjim eventom na Nanos Freelanderji na zahtevnejših odsekih malce bolj gledali in vzdihovali (kaj bi dal za kakšnih 5 cm večjo oddaljenost od tal, pa mogoče reduktorček pa boljše gume pa...) zato se je na naslednjem sestanku na Livadi že skoval tajni načrt - Freelanderji gremo enkrat sami na Off-Road, ne rabimo tavelikih s sabo! S Francijem Bombekom iz Hrastnika sva se odločila uresničiti že dolgo dogovarjan izlet po Pohorju, ki je meni iskreno povedano precej neznan, Franciju pa off-road (in tudi gobarski) revir št.1. Če bi zadeva uspela, bova za naslednjo spomlad pripravila klubski izlet po Pohorju, kar bi za pretežno ljubljansko članstvo KLRS pomenilo prijetno osvežitev. 2 Freelanderja, 4 odrasli in 1 otrok smo se dobili v nedeljo, 17.11.2002 v naravnost krasnem sončnem vremenu pred Celjem. Po napojitvi konjev na Petrolu v Zrečah smo se zakopali proti Rogli in predvsem punce v obeh avtomobilih so lahko občasno uživale v krasnem pogledu medtem, ko so se lovile med premetavanjem na serpentinah. Na vrhu Rogle nas je med slikanjem pošteno prepihalo, zato je Franci priskočil z borovničevcem lastne proizvodnje, kar nam je pomagalo priti vsaj do vrat avtomobilov.

 
Na Rogli

Nadaljevali smo do kavice v koči na Pesku in nato na hitro skočili oprati gume v potoku, kjer smo se seveda pozabili slikati, zato teh slik nikar ne iščite na Land Rover Enthusiast Gallery ! Po lepih makadamskih cestah smo v mirnem tempu križarili po (vsaj meni se je tako zdelo) neskončnih smrekovih gozdovih Pohorja.

 
Pred kavico na Pesku

Ceste so široke, gozdovi zelo lepo vzdrževani, čisti in pregledni, pazite samo na gromozanska mravljišča. Ceste te hitro potegnejo v svoje globine, vendar je potrebno zelo paziti - Pohorje je resnično obsežno, orijentacij malo, poseljenost zelo majhna in tudi profesionalci (vojaki, policisti,) so se že pošteno izgubili. Dobro je imeti specialko in kompas, tudi poln rezervoar bencina ni odveč. Cest je veliko, vendar so na atlasu Slovenije samo glavne makadamske, gozdne pa nastajajo in zginevajo vsako leto. Če vam avtomobil kje obtiči, ni praktično nobenega kmeta+traktorja kilometre naokoli (seveda če vsaj veste kje ste!)

 
V strahu, da se ne izgubim tesno sledim Franciju.
Freelanderja sta se na svežem zraku počutila odlično in v svojem naravnem elementu 1.
Freelanderja sta se na svežem zraku počutila odlično in v svojem naravnem elementu 2.
Ustavili smo se za ogled Falskega jezera (ki je bil po Francijevih trditvah nenavadno majhno) in pa Velikega slapu Šumik v kanjonu potoka Lobnica (Atlas Slovenije, str.66 B1). Pot do resnično impresivnega slapu, ki je bil zaradi nočnega deževja tudi pošteno pri močeh, je precej zahtevna in poteka po zaščitenem področju Pragozda.

 
Na Falskem jezeru
Na poti k slapu Slap Šumnik 25m
 

Hoja in pa svež zrak sta nam naredila prijetno praznino v želodcih zato smo se rade volje odpravili do bližnjega Gozdarskega doma kjer nas je za krušno pečjo že čakala miza in pošteno kosilo. Vsem priporočam gobovo juho (sezona je bila odlična, zaloge so dovoljšne do naslednje sezone) in pa borovničeve cmoke. Imajo še kaj drugega in ne boste šli lačni domov, tako kot mi nismo.

 

 Gozdarska koča Šumnik 1225 m
 

Ker smo se želeli vrniti domov vsaj pred trdo temo, smo se urno lotili spusta proti Slovenskim Konjicam in se tam poslovili z obljubo, da se vidimo v dolini Radovne. Pohorje je resnično čudovito in po odprtju novih odsekov avtoceste Ljubljana-Maribor, tudi veliko bližje kot prej. Na Roglo se pride iz centra Ljubljane že v uri in tričetrt do dveh urah, zato ga ob pravi opremi (karta+kompas), priporočam vsakemu ljubitelju terensko-družinskih izletov v naravi.

Marjan Cukrov 3lander 1.8 SW (tekst) in Franci Bombek 3lander 1.8 HB (foto)